Že nekaj mesecev me srbijo prsti, da bi napisala to, kar sedaj pišem. Zdaj pa je prišel pravi čas. V tokratnem zapisu bom zajela dve temi, a obe povezujeta komunikacija in spoštovanje sočloveka.
Zagotovo ste tudi sami občasno ali pogosto doživeli/doživljate, da ste poslali sporočilo, a odgovora niste dobili. Morda ste kdaj poslali prošnjo za zaposlitev (ali 100 prošenj) in čakali na odgovor, ki bi vam dal novo upanje, a ga ni bilo. Ne bev ne mev. Takrat ste si rekli, da to še nekako razumete, saj gre za veliko podjetje in so prejeli res ogromno število prijav. Čeprav danes obstaja kar nekaj možnosti in orodij, s katerimi se da hitro odgovoriti tudi na masovne prošnje.
A kaj, ko se vam enako dogaja s poslovnimi partnerji, prijatelji … Pošljete sporočilo, ponudbo, povpraševanje, idejo za srečanje, a odgovora ni. Ker se včasih zgodi, da sporočilo pristane med vsiljeno pošto, pošljete še enkrat in vprašate, če so prejšnje sporočilo prejeli. Nič. Na drugi strani tišina.
Nikakor vam ni jasno, kaj se dogaja, saj vi sami redno odgovarjate na resna in relevantna sporočila, ki prihajajo na vaš elektronski naslov, preko sms ali socialnih omrežij. Torej pričakujete, da bodo ljudje ravnali enako kot vi. A žal ni tako. V Sloveniji je glede bontona na tem področju dokaj žalostno stanje. Po bontonu naj bi na sporočila odgovorili še isti dan, najpozneje pa v treh dneh. Če že veste, da ne morete odgovoriti v obsegu, kot ga pošiljatelj pričakuje, pošljite vsaj kratko sporočilo, da ste pošto prejeli in da odgovor lahko pričakuje v roku xy ur, dni … pokažite, da vam je mar, da poznate bonton, da ste pravi poslovnež ali prijatelj.
Jaz še kar verjamem, da se bo stanje na tem področju spremenilo, da bomo začeli kazati spoštovanje do sočloveka ne samo z všečki na socialnih omrežjih, ampak tudi pri tisti, čisto običajni komunikaciji, ko človek na drugi strani pričakuje naš odgovor.
Žalosti pa me tudi področje prijav na dogodke. Skoraj vsak izmed vas je že kdaj organiziral kakšen dogodek, naj bo to praznovanje rojstnega dne, svoja poroka, obletnica, presenečenje za najdražje … Kako bi izgledalo, če bi vam prisotnost na zabavi potrdilo 50 ljudi, prišlo pa bi jih 20? Vi bi pripravili hrano za 50, mini darilca, najeli dovolj velik prostor, najeli pomoč itd., nato pa ljudi kar ne bi bilo. Brez predhodnega sporočila. Pač, ni se jim dalo, bilo je slabo vreme, morali so na hitro nekam čez vikend, poslušali bi izgovore kot: »Oh, a to soboto je bilo? Sem bil/a prepričana, da je naslednjo!«.
Točno to se dogaja, ko organiziram ali pomagam organizirati kakšen dogodek. Še posebej, če je vstop prost ali gre za povabljene goste na plačljiv dogodek. Skoraj vedno jih vsaj 10-20% ne pride, brez predhodnega obvestila in kljub temu, da jim vsaj dvakrat pošljem opomnik pred dogodkom. Pa imamo danes vsi telefone stalno v rokah. Priklopljeni smo skoraj 24 ur na dan, preverjamo e-pošto, socialna omrežja … Torej bi zmogli tudi v dveh minutah napisati sporočilo organizatorju, da nas na določen dogodek ne bo.
Dogaja se tudi, da ljudje čakajo do zadnjega, da bi se prijavili, z izgovorom: »Ah, saj ena oseba gor ali pa dol ne spremeni kaj dosti, kajne?« Če bi to bil res samo eden, potem ne … če je pa takih 20, 30 … je pa to velika sprememba.
Skratka, organizatorji dogodkov ne pričakujemo, da nam boste razlagali, zakaj vas ne bo, kaj se vam je zgodilo … Pričakujemo pa, da nam sporočite, da se dogodka, kljub prijavi, ne morete udeležiti. Vse razumemo, nič ne bomo hudi, ampak zelo, zelo hvaležni, saj bomo tako lahko pravočasno odpovedali hrano, pripravili prostor za manj ljudi itd. in se s tem izognili nepotrebnemu stresu, stroškom ter dogodek izpeljali brez slabega priokusa.
