Ta naša srčna knjiga večkrat doživlja tudi zabavne prigode (no, tokrat ji je bilo pa že kar malo nerodno ;)).

Njena avtorica Urša je namreč mahnjena na vse, kar ima obliko srca in to opazi kjerkoli, kadarkoli. Zadnjič so se s knjigo sprehajali po koprski promenadi. Urša je kar naenkrat zagledala kamnito klop’co in na njej …. juhuuu, srčkiii. ❤️

Takoj je “ubogo” knjigo dala zraven in škljoc, škljoc naredila nekaj fotografij, vsa ponosna, kako dobro ji je to uspelo.

A veselja je bilo kmalu konec … zraven je prišel Uršin sin Tin in se prijel za glavo: »Mama, kaj delaš? A ti veš, da to niso srčki ampak … (brez glasnega smeha, prosim!!!) RITKE?! 🙈

“Neeee noooo, ne morem verjet!” je bila Uršina reakcija. Da o knjigi ne govorimo, reva je hotela skočiti v morje in tam ostati. 😅

Urša je morala takoj poiskati dokaze, če so to res ritke. In seveda na klop’ci piše: RITKONOSILKA. 😂
Kipar: Marko Zelenko.

Knjigo smo komaj prepričali, da imamo pa vsaj zabavno zgodbo … da je le ostala na kopnem in preživela čudovit dan na morju. 💙 Urša si pa še do danes ni opomogla in vsakemu, ki ima 5 minut časa razlaga, da so to zanjo še vedno srčki in ne ritke!
Kaj pa vi vidite na klop’ci?
 
 

 
 
Ta zabavni nauk zgodbe: Ni vse zlato kar se sveti in ni vse srce kar ima tako obliko. Včasih je lahko tudi rit(ka). 😜

Ta zaresni nauk zgodbe: Ljudje imamo večkrat različno percepcijo glede iste stvari, ki jo gledamo, beremo, poslušamo … Pomembno je, da se tega zavedamo, da svoje percepcije ne vsiljujemo drugim in da jim dovolimo njihovo mnenje in pogled. Včasih se lahko tako tudi kaj novega naučimo … Dovolimo sebi in ostalim ljudem biti to kar s(m)o.