Ljudje, ki si upajo biti drugačni in navdihujejo

1. Matej, midva imava (vsaj) eno skupno strast, pivo. Zakaj ravno pivo, kaj te tako navdušuje pri pivu?

Če sem iskren, ne vem ne od kdaj, ne zakaj. Enostavno mi je pivo zlezlo pod kožo. Ni sicer še tako hudo, da bi mi teklo po žilah, a če pogledam na moj profil na Untappdu (gre za družabno omrežje za pivoljube) se že nevarno približujem 1000 različnih vrst popitih piv. In res je kar pravijo; slabo pivo ne obstaja, ena so samo boljša od drugih.

2. Zadnja leta pivo dobiva na veljavi (končno!), kakovosti, kulturi pitja, vedno več je mikropivovarn. Se da iz piva narediti res dobro zgodbo?
   

Ja, noro, kako se je samo v nekaj letih zgodba spremenila. Iz rdeče in zelene steklenice, iz pijače fizičnih delavcev, iz ponudbe nekaj klasičnih lagerjev je pivo končno dobilo svoj prostor ob vinu. Razvila se je slovenska mikropivovarska scena, dobili smo odlično obiskane festivale piva, pišejo se specializirani blogi o tem hmeljnem veselju, v mestu je vedno več pubov, ki ne samo da imajo bogato izbiro piv, ampak je tudi strežno osebje izobraženo in zna svetovati žejnemu gostu. Vesel sem, da sta se zbudili tudi naši največji komercialni pivovarni in dokazali, da se znata prilagoditi tudi bolj zahtevnim pivoljubom. En mali košček v celem mozaiku pivovarske scene je tudi moj. Na zemljevid piva žejnih nam je uspelo uspešno postaviti Pivnico Union, ki je po dobrih dveh letih še vedno polna veselih gostov, ki so prišli po nekaj več. Za Pivnico Union tehnologi Pivovarne Union varijo posebne vrste piva, ki jih boste zaman iskali na policah trgovin. Fino je sodelovati pri taki zgodbi že od samega začetka. Velikokrat se pošalim, da je ta pivnica moja najljubša pisarna.

3. Ampak pivnica ni edina dobra zgodba, ki jo pišeš … nekaj sem slišala in videla o buli in o beeru 🙂 – zakaj gre?

Idejo sem videl na spletu, ravno dobro leto bo tega, ko se mi je na Facebooku prikazal kultni VW kombi poln piva. Ideja se mi je zdela nora. Če na cesto postaviš legendarni hippie van, v katerega so zaljubljene vse generacije, v njegovo notranjost postaviš sode piva in na bok namontiraš pipe iz katerega priteče ta pijača bogov, ne moreš zgrešiti. Nekaj časa sem se samo poigraval z mislijo, kaj če bi, kako bi, če bi, iskal informacije, računal če bi. In naletel na prvo oviro. Kje dobiti tak kombi, saj so jih leta 1967 nehali izdelovati, cene oldtimerjev pa so šle v nebo. Za lažjo predstavo, ravno pred enim mesecem je padel rekord, prodali so najdražjega bullija. Za 300.000 ameriških dolarjev. Če sem bil v svetu piva že kar doma, je bil svet teh oldtimerjev zame čisto nekaj novega. In sem se iskalne akcije lotil kar s pomočjo Facebook prijateljev. Kdo kaj ve, kje jih predelujejo, obnavljajo, kje jih iskati, kakšne so cene. Kar zasuli so me z informacijami, pošiljali od Kalifornije do Brazilije, pa do nekdanjih jugoslovanskih republik. Na koncu pa smo ga našli skoraj pred domačim pragom, v rečni strugi Rižane, le nekaj sto metrov od stare ceste na slovensko obalo. Informacijo o tem veteranu, ki je kar 30 let ležal v naravi sem dobil prav na Facebooku.

4. Pri reševanju »vojaka Bullija« se je ponovno pokazalo, da smo Slovenci pripravljeni pomagati in stopimo skupaj, kadar je potrebno, kajne? Pa čeprav ni šlo za »nesrečo«. 🙂

Hja, skoraj je prišlo do »nesreče«, saj je poleg nas še nekdo dobil apetite po tem kombiju. Si predstavljate, 30 let leži zapuščen, potem pa kar naenkrat postane hudo iskan. Ko sva se s Tadejem (mehanikom, ki je zadolžen za tehnični del projekta) odločila, da ga potegneva iz rečne struge, naravo rešiva bremena in vidiva ali ga je sploh še možno obnoviti sva bila pri tem morda malo preveč glasna. Misijo reševanja sva objavila na Facebooku, preverila pri lastniku parcele, če se strinja z odvozom, povabila prijatelje, da pridejo na kakšno pivo in čevap in da med piknikom za Rižano še vzdignemo veterana. No, naše načrte je opazil še nekdo in nas je hotel prehiteti. Čisto po naključju sem se nekaj dni pred načrtovano reševalno akcijo mimo najdišča peljal s kolesom. Že od daleč se je videlo, da je okoli kombija vse očiščeno, da je pripravljeno za odvoz. A ne naš odvoz. Ko sem dobil potrjen sum, da nismo edini, ki se zanimamo za kombi se je odvila bliskovita akcija. V eni uri sem sredi poletnih počitnic zbobnal prijatelje, da so prišli v Rižano in kombi je bil predčasno na prikolici, na poti v delavnico. Filmček, ki je nastal pri reševanju je na Facebooku v trenutku postal viralna uspešnica.

5. Po tem, ko si Bullija uspešno rešil, pa imaš z njim velike načrte in si sprožil akcijo, ki se je kot virus razširila po Sloveniji … nam poveš malo več o tem?

Odziv me je čisto presenetil. Skoraj ni minil dan, da ne bi dobil vprašanja, kaj bomo s tistim veteranom iz Rižane. Ali ga že obnavljamo, kdaj bo pripeljal, katera piva bodo v njem, da lahko pomaga s kakšnim nadomestnim delom, da ga lahko pomaga brusiti, barvati, tapecirati. Noro! Kot bi mucka, ki se je utapljal v kanalizaciji potegnili na suho in ga rešili pred gotovo smrtjo. In res nimam srca, da bi se s tem muckom samo slikali, potem pa ga ponovno vrgli nazaj v kanalizacijo.

6. Zakaj misliš, da so ljudje tako hitro in v tako velikem številu, proti tvojim pričakovanjem, pristopili k akciji? Jim je ideja tako všeč, ti želijo pomagati, so naveličani že vsega znanega ali …?

Ideja, da gremo z njim na crowdfunding platformo se je rodila skoraj istočasno, ko smo nesrečnika vlekli iz rečne struge. Dobival sem sporočila prijateljev, da mi ga bodo pomagali restavrirati. Ne samo moralno, kar nekaj se jih je ponudilo, da mi pomagajo tudi finančno. Skoraj vsi zneski so bili višji kot 100 evrov. Očitno do tega kombija vsi gojimo simpatije. Padla je odločitev, gremo se zares, poizkusimo zbrati del financ preko slovenske verzije Kickstarterja, preko platforme Adrifund, kjer je podporo za svojo Trump parodijo zbiral tudi Klemen Slakonja. Malo smo še potrebovali, da smo naredili načrt obnove, naredili stroškovnik do zadnjega vijaka in pred nekaj resno štartali na Adrifundu. Pred nami je še slab mesec kampanje, mi pa smo že preko polovice zbranega zneska. Zaenkrat nam gre odlično, upam da se bo tako tudi nadaljevalo.

7. Imaš kakšno zabavno prigodo/anekdoto, ki se ti je zgodila pri iskanju Bullija?

Uf, cel kup štorij. Najprej smo se morali kar potruditi, da smo prišli do več informacij o našem kombiju. Največ sem izvedel v lokalni gostilni v Rižani. Kombi je letnik 1961, njegovih prvih nekaj let je relativna neznanka, v sedemdesetih postane last lokalnega gostinca, ki je z njim iz Rižane v Ljubljano vozil sadje in zelenjavo, nazaj domov pa pijačo za gostilno. V osemdesetih zaradi tehničnih težav pristane pri lokalnem kmetu, ki ga je uporabil kar za lopo za orodje. Postavil ga je na zidake, stekla zabil s pločevino in postavil na sredo polja. Predvidevamo, da je takrat dobil tudi luknje od metkov. V devetdesetih pa je reka Rižana tako močno prestopila bregove, da je poplavila celo vas. In kombi iz polja potegnila v rečno strugo, kjer ga je narava premetavala skoraj 30 let. Starejša gospa, s katero sem govoril, ko je prišla na polje okopavat krompir, je dejala, da je bila reka tako visoka, da če nisi pravočasno splezal na drevo, te je reka odnesla.

8. Če bi še kdo izmed plemena imel podobno idejo za oživitev Bullija, kaj bi mu svetoval? Naj si čim prej najde boljšo zabavo ali GO FOR IT?

Haha, nočem soliti pamet nikomur, a verjetno obstaja tudi hitrejša, zagotovo tudi cenejša opcija, da prideš do takšnega veterana. A zagotovo ne obstaja bolj odbita, srčna zgodba kot se jo gremo mi. In če ne bi imel takšne podpore prijateljev in družine bi zagotovo že obupal. Tako pa mi vsak nov dan, da potrditev da smo na pravi poti.

9. Imaš kakšen nasvet za Strastno pleme – kako naj ugotovijo, kaj je njihova strast oz. kako naj ji potem sledijo?

Predvsem naj jo ne iščejo na silo. Strast je kot Chuck Norris, ne morete je najti. Ona najde vas.

KDO JE MATEJ ŠPEHAR:

Že od prvih dni je bil v družini znak VW. Od prvega, drugega, tretjega …. golfa. Pa od passata do sharana in polota, ki sta še vedno pri hiši. Naključje? Prej je res tako izgledalo, odkar je v pogonu “beer bulli” akcija pa je to skoraj nemogoče. Zasebno velik ljubitelj piva in piva. Pri projektu je Matej odgovoren za stavke, ki se začno: “Kaj pa če bi?”

Kako stopite v stik z Matejem oz. Beerbullijem:

FB: Beerbulli
W: www.beerbulli.si
E: beerbulli@gmail.com

1. Boris, zaupaj plemenu, kaj je tvoja strast, s čim se ukvarjaš?

Odkar pomnim, rišem. In kljub temu, da sem se v življenju resnično predano ukvarjal tako s športom (10 let sem treniral smučarske skoke) kot z glasbo (za mano je okrog 300 koncertov za bobni), sem vedno vedel, da bo moj kruh likovnost. S portretno karikaturo sem odkril svoj »nihajni čas« in vesel sem, da mojo strast kot nekaj kvalitetnega in zabavnega prepoznavajo tudi drugi.

2. Kako si prišel do tega, da si začel risati karikature, je bila to tvoja otroška želja ali se je razvila kasneje?

Verjamem v izkoriščanje priložnosti – moja je za časa študija likovne pedagogike pred 14 leti prišla v obliki naročila majhne,  7×7 cm velike ilustracije abrahamovca, ki si je zaželel hecne upodobitve na vabilu na praznovanje. S kljukastim nosom in košatimi brki ga je bilo enostavno »zadeti«, uspeh ilustracije pa je takoj prinesel še par podobnih naročil. Postalo je jasno, da je karikatura lahko tudi sama na sebi super darilo. Tisoč naslikanih karikatur kasneje sem v to le še tisočkrat bolj prepričan.

3. Koliko časa porabiš za izdelavo ene karikature? Rišeš samo obraze ali tudi kaj drugega?

Seveda je pri portretni karikaturi bistvo v kvalitetno naslikanemu portretu z izpostavljenimi vsemi simpatičnostmi. A karikaturi za darilo je vedno dodana tudi zgodba, stvari, ki jih upodobljeni najraje počne. Tako za darilo resnično dobi tisto najlepše – sebe. V digitalni tehniki naslikana karikatura z ne preveč zahtevno zgodbo zame od skice do končanega barvanja običajno pomeni okrog pet, šest ur intenzivnega dela.

Druga pesem pa je risanje karikatur v živo, s katerim popestrim dogajanje na raznih dogodkih. Za z marker flomastri narisano karikaturo porabim zgolj pet, šest minut, na večer pa tako upodobim tudi 30 ali več ljudi.

4. Za kakšne priložnosti ti ljudje naročijo karikaturo?

Pravim, da je karikatura idealno darilo – ko točno veš, kaj podariti in ko ti to pod razno ni jasno. Največ jih je podarjenih za okrogle obletnice, tudi poroke, pogosto pa jo naročijo tudi sodelavci kolegom ob upokojitvah ali menjavah službe. Risanje v živo pa predstavlja zabavno animacijo na zabavah podjetij, teambuildingih ali sejmih.

5. Karikatura v bistvu predstavi človeka na zabaven način. Se ti je že kdaj zgodilo, da se je kdo užalil, ko si mu predal njegovo karikaturo?

Karikatura ne pomeni zgolj izpostavljanje ene značilnosti, npr velikega nosu,  človeški obraz je skupek množice proporcev in karikaturist pravzaprav izpostavlja vse. Nekaj poveča, a hkrati nekaj drugega nujno zmanjša.

Človeku s kompleksom glede ene od svojih značilnosti karikatura lahko sproži nelagodje, a naročniki običajno že sami presodijo, da bo obdarovani s smehom sprejel tovrstni »pogled v ogledalo«. Se pa trudim, da upodobljeni, ne glede na to, kako si ga privoščim, na karikaturi izpade nasmejan, simpatični junak.

6. Narisal si že kar nekaj znanih obrazov, od predsednikov, glasbenikov, športnikov … So bile to naročene karikature ali si jih risal za zabavo? Če si jih za zabavo, se je kdaj zgodilo, da je narisana znana oseba svojo karikaturo opazila in te kontaktirala?

Ravno za lastno veselje narisana politik in estradnik sta mi prinesla moje največje naročilo – serijo karikatur za nacionalkini satirični oddaji Dobrodošli v Jebovlju in Bučke. Zanju sem upodobil večino pomembnih slovenskih politikov (in tudi precej estradnikov ter športnikov). Najuspešnejše izmed njih živijo svoje življenje tudi izven oddaje in so pogosto objavljene na socialnih omrežjih, v raznih intervjujih in tiste so bojda prišle tudi do nekaterih upodobljenih. Njihovega neposrednega feedbacka nimam, sem pa iz druge roke vendarle ujel navdušenje nekaterih portretirancev.

7. Imaš kakšno zabavno prigodo/anekdoto, ki se ti je zgodila na tvoji poti?

Zgodi se, da se naročniki ne zavedajo, da mi niso poslali dobrih, reprezentativnih fotografij. Tega sam ne morem vedeti, karikaturo pa lahko naredim samo na podlagi videnega na fotografijah. Tako se mi je zgodila zavrnitev karikature, za katero sem bil prepričan, da je bila do tistega trenutka moja daleč najboljša. Na drugi strani pa sem po neprespani noči neštetih brisanj skic oddal karikaturo, za katero tudi na koncu nisem bil povsem prepričan, da vse štima, pa so naročniki »dol padli«, tako jim je bila všeč.

Zagotovo pa je bil eden najlepših in zabavnih trenutkov prihod v apartma na hrvaškem otoku (apartma sva z ženo dobila prek oglasa na internetu), katerega lastnik je imel v stanovanju svojo karikaturo – ki sem jo štiri leta prej narisal jaz!

8. Če bi se kdo izmed plemena tudi rad naučil risati karikature, kaj bi mu svetoval? Lahko to vsak začne ali moraš imeti poseben smisel za risanje, estetiko, obraze…?

Risanje karikatur je predvsem – risanje. Je veščina, ki je nekaj malega odvisna od talenta, ogromno pa od vaje, vloženega truda in dela.
Uspešnemu karikaturistu seveda lahko pomaga študijsko razumevanje vsaj osnovne anatomije, a predvsem zna risar že skozi lasten občutek razbrati osnovne značilnosti obraza: je obraz širok ali ozek, okrogel ali oglat, so posamezni deli (nos, oči, ušesa, brada) glede na ostalo veliki ali majhni …
Tako kot z risanjem, se torej tudi z risanjem karikatur lahko ukvarja vsak, ki se ne boji držati svinčnika v rokah.

9. Imaš kakšen nasvet za Strastno pleme – kako naj ugotovijo, kaj je njihova strast oz. kako naj ji potem sledijo?

Ustvarjalnega človeka, pravi Ken Robinson, ni strah napak. Te so v procesu učenja pač nujne. Učenje pa terja svoj čas, nič ne pride samo, čez noč. Zato sam predvsem verjamem v vloženi trud – tudi v iskanju priložnosti.

KDO JE KARIKATURIST BORIS OBLAK:

S hecnim risanjem ljudi sem se prvič srečal že v času študija likovne pedagogike (slednji  je mojemu imenu pripisal naziv profesor likovne umetnosti). Pozitivni odzivi na okorne prve karikature so mi tako pihnili na dušo, da sem svinčnik in barvice le še bolj resno poprijel v roke.

Z barvicami sedaj zalagam hčerki in sina, mene pa je popolnoma očarala digitalna tehnika slikanja, v kateri zadnja leta nastaja večina mojih barvnih karikatur in ilustracij.

Delujem tudi kot umetniški vodja Šubičeve hiše – Kulturnega centra slikarjev Šubic v Poljanah nad Škofjo Loko, kjer z organizacijo Slovenskega festivala karikatur vztrajno pomagam pri promociji kvalitetne slovenske karikature. In prepoznavnosti prelepe Poljanske doline, kjer s karikaturami izumljam novo vrsto turizma – karikaturizem.

Kako stopite v stik z Borisom:

FB: Karikature Boris
W: www.karikatureboris.blogspot.com  (kmalu www.karikatureboris.com)
E: karikatureboris@gmail.com
M: 031 394 751

1. Irena, zaupaj plemenu, kaj pomeni, da se ukvarjaš s hipnoterapijo?

S hipnozo sem se prvič srečala 13 let nazaj, ko sem se k tej tehniki zatekla, da bi pridobila malo več samozavesti in notranje moči. Začela sem brati knjige, poslušati CD-je in vsakič znova sem bila navdušena nad rezultati in pozitivnimi vplivi na moje življenje. Kasneje je ljubezen do hipnoze tako močno narastla, da sem se odločila izšolati za hipnoterapevtko. Hipnoterapija je metoda s katero lahko odstranimo ali zmanjšamo vpliv oz. slabe navade in vzorce, ki nas v našem življenju motijo (odvečna teža, kajenje, nesamozavest, odvisnost od sladkorja). Hipnoterapijo sem prvotno izvajala prijateljem, zdaj pa sem pripravljena svoje znanje deliti tudi z drugimi in širiti učinke te čudovite in učinkovite tehnike.

2. Veliko ljudi ima strah pred hipnozo, saj so prepričani, da med »seanso« padejo v trans in terapevt lahko počne z njimi karkoli želi. Je temu res tako, med terapijo zaspimo oz. ne vemo, kaj se z nami dogaja?

Metoda je popolnoma varna in nikakor ne dopušča hipnoterapevtu, da bi s terapijo škodil klientu. Naša zavest je močno naravnana, da nas ščiti in se ubrani vsakršnemu napačnemu ravnanju hipnoterapevta s tem, da se oseba prebudi iz transa, če zazna tak napad. Hipnozo oz. stanje transa si lahko predstavljate kot stanje, kadar ste zatopljeni v svolj najljubši film in izklopite vpliv in zvoke iz okolice. Nekateri temu rečejo, da so v svojem svetu. To je svet transa.

3. Za hipnozo vedno potrebujemo terapevta ali si lahko pomagamo tudi sami? Se ti samozdraviš ali imaš tudi ti svojega hipnoterapevta?

Hipnozo lahko izvajamo tudi na sebi, in sicer tej vrsti tehnike rečemo Samohipnoza. Izvajamo jo sami in ne potrebujemo prisotnega terapevta. Je pa seveda prej potrebno osnovno znanje, da se Samohipnoza izvaja pravilno. Jaz sem (predno sem imela otroke) dostikrat izvajala samohipnozo, zdaj pa sem enostavno preveč utrujena in resnično prej zaspim. Zdaj se tudi jaz poslužujem posnetih hipnoz, ki so učinkovite tudi če zaspim, saj naša podzavest vseeno sprejema informacije glasu na posnetku. Največkrat poslušam hipnoze za samozavest, zdaj pa sem aktivno začela tudi s hipnozo za hujšanje, saj se mi je po 2 porodih in hormonskih terapijah nabralo kar nekaj odvečnih kilogramov.

4. Kaj vse se da s hipnozo odpraviti oz. na katerih področjih lahko pomagaš ljudem?

Hipnoza je zelo učinkovita na različnih področjih. Moram pa omeniti, da je učinkovita le, če je oseba pripravljena oz. si želi nek vzorec spremeniti. Pomagamo lahko recimo pri odvajanju od kajenja, hujšanju, nespečnosti, pridobivanju samozavesti, raznih fobijah, motivaciji … Vsako hipnoterapijo se prilagodi posamezniku in njegovim potrebam.

5. Kako izgleda ena »seansa« hipnoterapije pri tebi?

Zelo pomemben je prvi stik s stranko in prvi uvodni razgovor, na katerem se dogovrimo o samem poteku, pričakovanjih ter katere vzorce želi oseba spremeniti. Hipnoterapijo začnemo z uvodnim sproščanjem (hipnotična indukcija), nato pa besede in tekst prilagodim situaciji. Oseba je v hipnozi oz. v stanju transa približno pol ure, ni pa čas določen, tako da zna biti včasih tudi kaj več ali manj.

6. Naredila si korak naprej na področju izgubljanja odvečne teže in pripravila res enkraten Hipno Fit Planer, ki vsebuje tudi cd s hipnozo za pomoč pri hujšanju. Od kje ideja? Si se tudi sama soočila s težavo z odvečno težo?

Ideja za planer je nastala, ko sem se sama odločila za korak pri izgubi svoje teže. Sama zelo rada zapisujem stvari in sem si želela to pot nekako zapisati, da bom lahko vodila evidenco dnevov in svojega napredka. Iz ideje o pomoči sebi se je rodila ideja, da pa bi to mogoče prav prišlo še komu. Zato sem se odločila, da na to svojo pot preobrazbe ne grem sama, ampak nudim motivacijo tudi drugim, s tem pa dobim dodatno motivacijo tudi jaz. Odvečna teža je zame res novo področje, saj sem bila celo življenje aktivna športnica in s težo nikoli nisem imela težav. Kasneje pa sem zaradi zdravstvenih težav in hormonskih terapij ter nosečnosti kilograme veselo pridobila. Ker sem se zadnja 4 leta skrivala v vlogi mamice in sebe postavila na zadnje mesto, je zdaj nastopil čas, da vzamem v roke skrb tudi za svoje zdravje in svoje počutje. Običajno sem vedno čakala in sem le težko naredila korak naprej in tudi tokrat sem oklevala z izdajo planerja zaradi svoje teže, pa sem vseeno s pomočjo hipnoze ta pogum izbrala in stopila na pot, kjer ni povratka. Nisem želela čakati, da shujšam, da se uredijo druge stvari in zato sem se odločila, da delim tudi svojo zgodbo in svojo preobrazbo z drugimi, da smo si motivacija in volja tudi z drugimi uporabniki planerja.

7. Na kakšen način si lahko pomagamo s tvojim planerjem – kako deluje?

Najbolj pomemben del Hipno Fit Planerja je CD s hipnozo. Planer sam po sebi nima velike funkcije. Poudarjam, da je za vsako novo spremembo potrebno 21 dni, da preide v navado, da telo sprejme to kot nekaj vsakdanjega in samoumevnega, zato je ključnega pomena, da se hipnozo posluša 21 zaporednih dni res vsak dan. Hipnoze, ki sem jih poslušala od tujih hipnoterapevtov, so običajno trajale cca 45 min. Ker pa sem zdaj mamica in vem, kako dragocen je čas, se zavedam, da nimamo več 45 min na dan, zato sem ustvarila močno hipnozo in jo strnila na 11 minutni posnetek. Toliko si tudi najbolj aktivna ženska in mamica lahko vzame časa dnevno. Planer te skozi dan vodi, katere aktivnosti so potrebne in te uči hvaležnosti ter te spomni, da si vsak dan vzameš vsaj trenutek zase. Je čudovit sopotnik tudi osebam, ki ne potrebujejo hujšanja in imajo samo rade, da je njihov dan organiziran in pregleden. Planer ima namreč res veliko prostora za pisanje, tako da se en dan nahaja kar na 2 straneh.

Ne smem pa pozabiti tudi na zelo pomembno dejstvo, in sicer, da je to prvi planer v Sloveniji, ki je tudi energijsko informiran, saj mu zadnjo platnico krasi mogočen Vilinski simbol za zmanjševanje, kar še dodatno pripomore k naši življenski trasformaciji in nas energijsko na naši poti zvesto podpira.

8. Imaš kakšen nasvet za Strastno pleme – kako naj ugotovijo, kaj je njihova strast oz. kako naj ji potem sledijo, jim lahko tudi pri tem pomaga hipnoza?

Zanimivo je, da se v naši podzavesti vsakodnevno rojevajo ideje, ki bi se lahko razvile v odlične produkte ali storitve, pa nekako ne zberemo dovolj poguma, da bi jih realizirali. Nekje sem slišala zanimivo zgodbo, kako ideje plavajo nekje v nekem oblaku in so na voljo vsem. Če jo mi ne vzamemo za svojo, oblak odpotuje k drugi osebi, dokler jo končno nekdo ne vzame in realizira.

Hipnoza nam lahko pri temu tudi zelo učinkovito pomaga in odstrani to negotovost. Nudi nam vpogled v življenje kakršnega bi želeli imeti in vpogled v osebo, kakršna želimo postati. Podzavest potem opravi svoje delo in se poistoveti z novo ustvarjeno sliko ter omogoči okoliščine za njihovo realizacijo. Zato vsem, ki potrebujejo le tisti korak naprej priporočam, da probajo hipnoterapijo.

KDO JE IRENA TUL, KI SE UKVARJA S HIPNOTERAPIJO:

Od kar pomnim me je zanimalo več od tistega, kar je bilo vidno očem. Nevidni svetovi, energije in naš tihi sopotnik v glavi, imenovan podzavest. Raziskovanje svetov in sebe, me je popeljalo do vrsto novih znanj in izobraževanj, vrsto novih učiteljev in prijateljev. Situacije in lekcije, pa so me pripeljale do spoznanja, da je prav, da nam ni vse vidno in prav, da raziskujemo in se učimo.

S šolanji doma in v tujini, sem se naučila veliko praktičnega in uporabnega, kako je potrebno za vsak cilj najprej narediti prvi korak. Prvi korak sem tako naredila, ko sem pred 6 leti prvič prestopila prag studia Potovanja duš in spoznala svojo prvo duhovno učiteljico in danes prijateljico Cristy. Skozi njene tečaje, so se tudi izostrili moji »senzorji« in tako sem nekaj let delovala na področju medijstva in predajala ljubeča sporočila nebes. Skozi delo sem se vsak dan zahvalila za trenutke, ki jih imam in cenila čas s svojimi najbližjimi. Moja radovednost in pa želja po znanju, pa me je peljala naprej in sicer sem se izšolala za Regresoterapevtko (Jan Erik Sigdell) in kasneje za Hipnoterapevtko (Mastermind Akademija, Paul McKenna).

Hipnoza je še danes nekaj kar me vedno znova preseneti in vedno znova odkrivam, kako močni pravzaprav smo, ter koliko tega je skritega v nas samih. Vsega smo zmožni, le prave gumbe moramo prižgati. Hvaležna sem, da lahko zdaj drugim pomagam prižigati te gumbe in spreminjati vzorce in navade ljudi, ki v svojem življenju želijo več. Prepričajte se v svojo moč s pomočjo hipnoze in presenečeni boste, kaj vse lahko dosežete.

O Ireni si več preberite na njeni strani<<.

Kako stopite v stik z Ireno:

FB: Hipno Fit Planer
W: www.hipno-fit.si
E: info@hipno-fit.si
M: 030 454 013

1. Ruža, zaupaj plemenu, kaj pomeni, da se ukvarjaš z angeli?

Lahko bi rekla obratno, da se Angeli ukvarjajo z mano. No, začeli so se ukvarjati z mano in jaz z njimi pred dobrimi štirimi leti. Takrat sem prvič tako jasno slišala, zaznala angele in njihova sporočila. Sprva nisem bila tako pozorna, ker je bilo to nežno, zelo subtilno in meni neznano.

Takrat se mi je temeljito spremenilo in zasukalo življenje. Na vseh življenjskih področjih so se dogajale  korenite spremembe. Prva je bila selitev, ločitev, bolezen in izguba službe. Po vsem tem sem obupana šla na romanje v Međugorje, prositi za novo službo. Takrat sem doživela intenzivno zaznavo energij v predelu trebuha in po vrnitvi domov, so se mi angeli prvič oglasili skozi peresa, dva, čisto majhna, puhasta peresa sta me pričakala v avtomobilu na armaturi. Od takrat naprej so intenzivno prisotni v mojem življenju. Sledilo je angelsko vodenje na izobraževanje za Angelsko učiteljico pri Diani Cooper School.

2. Pa ima vsaka oseba svojega angela varuha, ki ji stoji ob strani? Na kakšen način se to kaže, kako jih lahko razpoznamo?

Vsaka oseba ima svojega angela varuha in jo spremlja vse od rojstva do prehoda duše, do smrti. Angel varuh nam stoji ob strani in nas čuva,varuje . V vseh življenjskih situacijah je z nami. Predvsem je njegova naloga, da skrbi za naše življenje do takrat, dokler duša ne izpolni svoj dušni načrt in je pripravljena za prehod nazaj k Izvoru.  Angel varuh je  tisti, ki nas obvaruje predčasne smrti, v nesrečah, nezgodah. V kolikor še ni čas za odhod z njegovo pomočjo ostanemo živi, čeprav je po vseh zakonitostih tu zemeljskega življenja nemogoče preživeti neko nesrečo, nezgodo ali bolezen. Angelu varuhu je najtežje  čakati, da se ga njegov varovanec spomni. Zato se obrnite na svojega angela varuha in se ga spomnite.

Razpoznamo ga po tem, da nas vodi ali skozi nas deluje, da odreagiramo  v nevarnih okoliščinah nenadno, samodejno, brez da se sploh zavemo. Včasih lahko vidimo njihovo silhueto ali pa čutimo njihovo prisotnost kot posebno energijo. Različno jih zaznavamo, saj smo tudi na različnih frekvencah in energetskih nivojih.

3. Se lahko vsaka oseba »nauči« pogovarjati z angeli. Če da, kako?

Mislim, da se lahko vsak nauči prisluhniti svojim angelom. Namreč imamo več osebnih angelov, ki nas usmerjajo in nam pomagajo v različnih situacijah. Je pa res, da moramo mi sami izraziti željo, prošnjo, če želimo prejeti pomoč angelov. Zaradi naše svobodne volje , se brez izrečene prošnje ne vmešavajo, kljub temu, da so povsod okrog nas in nas spremljajo. Kako prisluhniti angelom se lahko nauči vsak, ki ga resnično zanimajo  angeli. V Angelski akademiji se učimo tudi povezovanja z angeli.

4. Na kakšen način ti dobivaš angelska sporočila na zemljo?

Meni se angeli oglašajo skozi misli, skozi občutke, skozi peresa, kovance, pesmi, skozi druge ljudi… Velikokrat so zelo glasni in zelo vztrajni, še posebej takrat, ko se vmeša moj um in se sprašujem, če prav razumem? Od začetka sem mislila, da si kaj domišljam?! Zelo velikokrat so to resnično nenavadni, nevsakdanji napotki. In ker je vse to bilo tako nenavadno, sem jih prosila za dodatno potrditev in pomoč. Tako sem dobila dodatne potrditve njihovega delovanja, na povsem vsakdanji način, čisto v fizični obliki, skozi zapis.

5. Kako konkretno tebi angeli pomagajo – lahko poveš en primer, ki je še tebe pošteno presenetil?

Meni angeli pomagajo vsak dan. Ko enkrat stopiš v angelski svet, nisi nikoli več brez njihovega vodstva in vedno si na pravem mestu, ob pravem času, s pravim razlogom. Konkretno mi pomagajo s konkretnimi sporočili. In ko dobiš sporočilo, da takoj sedi in piši je to resno in resnično potrebno storiti tisti trenutek. Tako sem dobila navodila za Angelsko akademijo. Bila sem v Barceloni, na  stadionu, kjer  je bilo 18.000 ljudi in sredi dogodka in hrupa, so me začeli priganjati, naj vzamem zvezek in pišem. Seveda nisem takoj prisluhnila, saj do takrat, to je bilo 28.9.2015, še nikoli nisem dobila takih sporočil, kjer bi zapisovala. Bilo je res nenavadno. Kmalu za tem, 11.11.2015 sem tako zapisala kanalizirano sporočilo, z naslovom: ”Čudežni angelski priročnik.”Trenutno je še v elektronski obliki, potekajo pa priprave za izdajo tiskane verzije. To sta samo dva od  številnih angelsko vodenih usmeritvah. Nekateri drugi angelski napotki, oziroma sporočila so zahtevala mojo posebno moč zaupanja, poguma,  saj so še veliko bolj nenavadno čudežni.

6. Ustanovila si Angelsko akademijo – kaj to pomeni in komu je namenjena?

Angelska akademija je nastala izključno po navodilih, navdihu angelov. Takrat sem zapisala vse od naziva do najmanjših podrobnosti. Eden izmed namenov Angelske akademije je izobraziti, pripraviti določen segment ljudi, ki bodo opravili izobraževanje za Angelske vodnike, trenerje (coache)in bodo pomagali drugim ljudem pri prehodu iz ene realnosti v drugo, iz nizkih frekvenc na visoke in premik iz realnosti, ki nas ne podpira v drugo realnost, ki služi v najvišje dobro vseh vpletenih. Tudi napotke za postopek selekcije, katere osebe so primerne za izobraževanje v Angelske vodnike, trenerje sem dobila.

7. Na kakšen način še lahko pomagaš ljudem?

Poseben pristop temelji na individualnih posvetih, svetovanjih z angeli. Učinki teh so resnično čudežni, saj posamezniki s svetlobno hitrostjo osebnostno rastejo in posledično uravnovesijo svoje življenje na vseh nivojih. Predvsem je tu poudarek na celostnem pristopu, celostni obravnavi. Namenjena je vsem ljudem, ki so pripravljeni sprejeti odgovornost za svoje življenje. In so pripravljeni zavestno stopiti v svojo božansko esenco in s tem priznati sami sebi, da je božanska moč v njih. Moja vloga ali naloga angelske učiteljice, poslanke je, da ljudem prenesem sporočila angelov, ki nagovarjajo vsakega človeka, vsako dušo na edinstven, enkraten način. Angeli so kot povezovalci med dušo in fizičnim telesom posameznika. Jaz sem tu v vlogi prenašalca, prevodnika sporočil med angeli in dušo določene osebe, dokler sama ne najde načina, s katerim dostopa do svojega bistva. Tako pomagam ljudem stopiti nazaj v njihovo moč.  Da sem lahko postala angelska učiteljica, vodnica, poslanka, sem se mojstrila skozi svoje boleče življenjske izkušnje in se učim kako nazaj biti, živeti v zavedanju svoje moči.

8. Imaš kakšen angelski nasvet za Strastno pleme – kako naj ugotovijo, kaj je njihova strast oz. kako naj ji potem sledijo?

Strastno pleme ima angelsko vodstvo. Angeli so prišli povsem pravi čas v stik z ljudmi v Strastnem plemenu. Radost, veselje, sreča to so merila za iskanje strasti. Drugače povedano, merilo sreče ni v denarju, temveč v radosti. Slediti svojemu srcu, svojemu razigranemu notranjemu otroku, svojim občutkom, to naj bo vodilo vseh Strastnih plemencov. In seveda povabiti visoko vibracijska bitja, angele, v svojo družbo. Naj se angelsko potovanje začne …

KDO JE RUŽA ŠKET, KI SE UKVARJA Z ANGELI:

Sem angelska Ruža, tako mi pravijo vsi, ki me poznajo. Pustila sem dolgoletno službo v računovodstvu in se podala novim izzivom naproti.

Moja pot ni lahka, je pa obsijana z angeli. Vodim delavnice, zdravim, svetujem posameznikom in skupinam ljudi, ki potrebujejo vodilo in spodbudo, da so na pravi poti. Dolga leta sem se upirala glasovom in sporočilom angelov, ko so me prepričali, da jih končno slilšim in delujem s pomočjo njih se je meni in ljudem okoli mene življenje spremenilo, čudežni dogodki si kar sledijo.

In živim vsak dan boljše, kvalitetnejše in srečnejše.

Kako stopite v stik z Ružo:

FB: Angelska akademija
E: ruza.sket@gmail.com
M: 040 382 680

1. Denis, zaupaj plemenu, kaj je tvoja strast?

Ne vem točno, kaj je tista prava strast, me pa že od malih nog navdušujejo drugačne in nenavadne stvari, tako da se vam bo mogoče zdelo »čudno«, da verjamem, da nismo sami v vesolju.

2. Kako si prišel na idejo, da si začel izdelovati lesene kravate? Mogoče iz udobja, se ti bombažnih ni dalo prati in zavezovati? 🙂

Kar se lesenih kravat tiče, je bila bolj fora kot karkoli drugega. Ker pač vsi izdelujejo lesene metuljčke, sem si za maturantski ples, na katerega sem bil povabljen, naredil leseno kravato, ker sem želel biti nekaj drugačnega in ne kopija nekih klišejev.

3. A je bil prvi poskus že uspešen oz. koliko kravat si dal na stran, preden je uspela tista res prava, ki si jo lahko nadel za vrat?

Prvi poizkus je bil seveda zanimiv na pogled. Še vedno jih imam kar nekaj, ki so ostale kot prototipi, saj po vsaki izdelani kravati razmišljam, kako le to nadgraditi. Mislim pa, da mi tista zares prava, katere se ne bi dalo nadgraditi, še ni uspela. Vprašanje, če mi kdaj bo? 🙂

4. Koliko časa pa porabiš za izdelavo ene kravate in kako jo narediš, imaš kašen stroj ali je to vse ročno delo?

Za izdelavo ene kravate porabim od 2 do 4 ure, odvisno od modela. Vse kravate so ročno delo, z izjemo nekaj električnih strojčkov, ki jih potrebujem za »finese«.

5. Komu so te kravate namenjene, kakšen je v tvojih očeh moški, ki nosi tako kravato?

Moški, ki nosi mojo kravato, je samozavesten, ve kaj hoče v življenju, predvsem pa si želi biti prepoznaven, ko se s tako kravato pojavi v družbi.

6. Kaj pa ženske, smo tu prikrajšane ali imaš kakšnega asa v rokavu tudi za nas? 🙂

Razmišljam, seveda, tudi o ženskih modelih, vendar je pri ženskah drugačna filozofija nošenja, mode … Tako da počasi pridete tudi dame na vrsto (KMALU!). 🙂

7. Kakšne so prednosti lesenih kravat, zakaj bi se človek odločil, da si jo privošči?

Ne vem, če so pri lesenih kravatah kakšne prednosti v primerjavi z navadnimi. Razen tega, da jih zeloooo enostavno nadeneš. So pa težje za vzdrževanje kot navadne, saj jih ne moreš dati v pralni stroj ali namočiti v vodo. 😉 Je pa dejstvo, da te ljudje zagotovo opazijo, če nosiš mojo leseno kravato – in to govorim iz izkušenj.

8. Imaš kakšen nasvet za Strastno pleme – kako naj ugotovijo, kaj je njihova strast oz. kako naj ji potem sledijo?

Še sam pri sebi ne vem točno, kaj je tista prava strast. Mislim pa, da je prav, da vedno poizkušaš nove stvari, pa če se ti zdijo še tako nenavadne in odštekane. Mogoče pa na ta način najdeš tisto pravo strast, ki te bo izstrelila v vesolje.

KDO JE DENIS DOLŠAK, OČE LESENIH KRAVAT WOOTIES:

Denis je ….. (boste videli, ko ga boste spoznali :))

Kako dobite Denisa za naročilo kravat:

FB: Wooties
E: denis.dolsak@gmail.com
W: wooties.si (stran je še v izdelavi)
M: 031 335 221

1. Natalija, zaupaj plemenu, kaj je tvoja strast oz. kaj počneš?

STRAST….zagotovo vem,da je moja strast ustvarjanje z rokicami. 😊 Da mi vsaka nova ideja postavlja izziv pri delu, ki ga počenjam. Tu se lahko sprostim in ustvarjam za tiste, ki cenijo izvirnost in srčnost darilc.

2. Kako si prišla na idejo, da si začela izdelovati tortice iz plenic? Mogoče ti niso uspele tiste iz moke, pa si raje prešla na plenice? 🙂

IDEJA izdelovanja pleničnih tortic je po dolgem premisleku postala realnost. Moje delo je že vse življenje povezano s takšnim in drugačnim ustvarjanjem… med drugim sem 14 let opravljala delo cvetličarke. Torej sestavljanje tortic, zakaj pa ne?! Odločitev je padla…eni pečejo tortice iz moke, moje pa bodo domiselne in iz pleničk… Najbolj pomembno je, da so brez kalorij. 😁 Ker sem mamica treh sončkov, mi ni bilo težko stopiti v svet, kjer sem začela ustvarjati darilca za mlade mamice. In rodil se je PIKABU. 🙂

3. Kako ljudem razložiš, kaj počneš – »izdelujem tortice iz plenic«? Sploh razumejo, kaj prodajaš? Ko si meni prvič povedala, so se mi namreč pred očmi prikazale polne plenice in mi niti približno ni bilo jasno, kakšne tortice so to. 🙂 🙂

»Kaj izdelujete? Plenične tortice?« Ja, tako je to po prvem vprašanju. 🙂 Težko je povedati, zato sem hvaležna za telefon, saj me slikice vedno rešijo in potem sledi “vauuuuu” in “iiiiiii”. 🙂 Odzivi so fenomenalni!

4. Kako so se ljudje odzvali na tvoj izdelek – so navdušeni, so ga lepo sprejeli?

Moram reči, da je bil prvi odziv na FBju fenomenalen! Zavedam se, da nisem edina, imam pa svoj stil, kar največ šteje. 😊 Ljudje imamo radi izvirnost in srčnost že v osnovi, le prebudit nam jo je potrebno. Vedno pravim: »Obdari tako kot bi želel, da ljudje obdarijo tebe.« 😃

PIKABU na FBju domuje že ca 9 mesecev in odzivi strank mi s pohvalo hranijo dušo, tako da lažje rastem in ustvarjam. Moj namen je, da ljudje začutijo to, kar podarijo. Rada bi jih okužila predvsem s srčnostjo tega kar podarjajo.

5. Koliko časa pa porabiš za izdelavo ene tortice in kako jo narediš? Je vsaka tortica unikat?

Vsaka tortica – darilo je zame izziv in k vsaki poskušam dodati nekaj novega. Barvna usklajenost je na prvem mestu, če je potrebno tudi mediju zašijem rutico, da bo darilce popolno. 😃😃

Poskušam narediti, a je vsaka tortica unikat. V ponudbi imam tortice različnih velikosti in za vsako izmed njih porabim od 20 do 45 min časa. Priprava se začne: naredim model iz stiropora, zavite pleničke ovijem okoli kroga in jih zvežem, narežem trakove iz bombaža, izberem vsebino, ki bo na tortici in pričnem z dekorativo. Hokus pokus in magija se prične. 🙂

6. Tako darilo je res posebno. So te odkrili tudi že v tujini ali je tvoje tržišče zaenkrat samo Slovenija?

Zaenkrat je moje tržišče Slovenija. Seveda, ko bom “zrastla”, si želim pa tudi preseči meje. 🙂

7. Si kdaj razmišljala, da bi se povezala s kakšnim izdelovalcem tort, ki bi pa zares naredil tortico v obliki tvoje plenične torte – da bi izgledala taka kot jo narediš ti?

Urša, ja ideja ni slaba glede moje tortice v sladki izvedbi…mogoče pa kdaj. 🙂

8. Imaš kakšen nasvet za Strastno pleme – kako naj ugotovijo, kaj je njihova strast oz. kako naj ji potem sledijo?

NASVET, kako prebuditi strast: to ni nekaj, kar se naučiš. To raste v tebi in se razvija, le slediti je potrebno notranjemu glasu in verjeti vase. Premagat strahove “kaj pa če” in “ampak” ter stopiti na lastno pot. To sem naredila jaz, moja barka pluje in upam, da nikoli ne potone.

Dragi člani Strastnega plemena,

prisrčno vas vabim, da si Pikabu tortice ogledate na moji FB strani<.

Mogoče se pa kdaj srečamo in združimo srčno energijo skozi moje ustvarjanje.

Lep pozdravček od PIKABUJA❤️❤️

KDO JE NATALIJA TRAFELA, MAMA PIKABUJA:

Da se na kratko predstavim…moje ime je Natalija in prihajam iz totega štajerskega konca. Sem mamica treh otročkov, ki mi na čase že pošteno začinijo življenje. 😉 Ampak brez njih in mojega perfect partnerja življenje ne bi bilo popolno.
Najlepše, kar se ti lahko zgodi v življenju je, da družina verjame vate. Moje otroštvo je  bilo prepleteno z otročki, zelo rada sem bila varuška, moja mami je vedno govorila, ko sem bila mala: »Kjer je voziček z otročkom, tam je Naty.” J
Zatorej me bo to delo vedno povezovalo z bebicami, tudi ko moji ptički odletijo z gnezda. Je zelo kreativno in to sem jaz, ustvarjalka PIKABUJA.