Ko zjutraj odprem oči, sem neizmerno hvaležna, da mi ni potrebno zgodaj vstati, pojesti zajtrk stoje in hite ter se z avtom »prerivati« v jutranji gneči. Še posebej pozimi, ko je zunaj mrazzzzz. Hvaležna, da se mi ni potrebno več »štempljati«, da mi nihče ne odreja, kdaj moram priti v službo, kdaj oditi, kdaj sem lačna in kdaj lahko grem na dopust.

Hvaležna, da lahko delam pozno v noč, ker imam takrat največjo inspiracijo. Ob 2h zjutraj bi gore premikala!
Zjutraj pa lahko malo dlje pospim, lahko delam v pižami, če mi tako ustreza, saj se preselim iz spalnice v mojo pisarno, ki je v dnevni sobi in ima najlepši razgled na svetu.

Delam v miru, nihče ne govori, nihče ne poje, ropota … (ja, res imam super sosede!). V pisarni imam rože in razne spomine, darilca, dobre misli, ki mi dajejo pogum in pomagajo vztrajati na moji poti.

Ker nimam težav s tem, da dom odprem za ljudi, ki jih ne poznam ali niso moji bližnji prijatelji, imam precej sestankov kar doma. Moje goste vedno razveselim z dobrim čajem Erilo (imam jih kakšnih 40 različnih vrst, tako da se vam včasih splača raje spiti kavo, boste prej na vrsti), piškoti, rogljički, sadjem…odvisno od trenutnega navdiha.

Enkrat sem celo moji prijateljici in poslovni partnerki Zori Jakolin spekla vaflje (po navodilih mojega sina), ki jih je tako lepo ujela v telefon:

Seveda ima delo od doma tudi drugo plat. Družina pričakuje, da bodo opravljena vsa gospodinjska dela v času, ko njih ni…saj sem vendar doma! In res so včasih domača opravila tisti moteči faktor pri delu, saj večkrat kaj na hitro opravim, da mi ne bo ostajalo za popoldan.

Če ne hodim po sestankih, nimam socializacije v živo z drugimi ljudmi, edino rože so me zelo vesele, ko se pogovarjam z njimi. Ni urnika … službeni in prosti čas sta tako prepletena, da ju ni možno več ločiti. In še marsikaj bi se našlo.

A vsi “minusi” ne odtehtajo svobode in kreativnosti, ki mi jih prinaša domače okolje, kjer se najboljše počutim. A vendar smo si ljudje različni, nekateri potrebujejo spremembo okolja, da lahko boljše delujejo, drugi se morajo odeti v poslovna oblačila, da se jim prebudi podjetniški duh, tretji potrebujejo sogovornike in vrvenje okoli sebe, da se počutijo živi.

Lepo je, da smo si različni in še lepše je, da smo v okolju, ki nam najbolj ustreza in v katerem se lahko izrazi naša produktivnost, inspiracija in ustvarjalnost. Kakšno je to okolje, morate pa razmisliti in odkriti vsak zase. Jaz sem ga našla!