Že ko sem bila še čisto micena, sem želela početi vse SAMA. Ko mi je mama hotela dati roko, da greva skupaj čez cesto, sem kričala: »Samaaaa, samaaaa!« Pri štirinajstih letih sem odšla od doma, iz Nove Gorice, v srednjo šolo v Izolo. Prvo leto sem še zdržala v dijaškem domu, naslednje pa sem že bila »SAMA«, s prijateljico v najetem stanovanju, da sem imela svojo svobodo. Takrat sem imela že svoj denar, štipendijo, nekaj sem delala itd., pridno šparala, tako da sem si nato kupila pohištvo, avtomobil in si po srednji šoli uredila svoje stanovanje v domači hiši.
In tako sem nadaljevala svoje življenje. Vedno sem čutila, da zmorem vse sama, da je sicer luštno, če je kdaj kje kakšna pomoč, a tudi, če je ni, zmorem SAMA.
Ko sva s sinom ostala sama po ločitvi, sem zmogla, seveda … in zmorem še danes. Ko sem začela svojo podjetniško pot, je bilo kar nekaj vzponov in padcev. A sem vse prenesla in šla pogumno naprej … SAMA. Ko sva se s sinom preselila iz Nove Gorice v Ljubljano, me jih je veliko vprašalo: »A kar greš? Boš zmogla, sama?« Kako da ne!
Kadar sem imela trenutke, ko se mi je zgodilo kaj neprijetnega, žalostnega … večinoma nisem hotela s tem moriti drugih, sploh v zadnjih letih, ampak SAMA predelati in se pregristi skozi. A vedno mi je nekaj manjkalo … da bi me nekdo objel in mi šepnil »Ne skrbi, vse bo v redu!«
Ker sem po naravi optimist in je moje življenjsko vodilo, da se vse zgodi s točno določenim namenom in vedno ob pravem času, tudi če takrat še ne vemo, zakaj, sama vem, da bo vse v redu. Ne gre za to, da bi me moral kdo prepričevati o tem, ampak zgolj za človeško bližino, da čutiš, da nisi sam, da je nekomu mar zate, da lahko del trenutnega bremena streseš z ramen, globoko vdihneš in SAMO SI.
Zato … ko vas bo vaš otrok pocukal za rokav, ko boste videli, da je vašemu partnerju težko, ko vas bo poklicala prijateljica, pa ne boste imeli časa za nobenega od njih … se spomnite, da je tako malo potrebno, da nekomu polepšate dan in olajšate njegove ne najlepše trenutke. Magični objem in magične besede: »Vse bo v redu!«
